Omemba: Ivana Kobilca

»Videla sem svet in življenje. Bilo je lepo in polno sonca.«

»Če ne povem resnice o sebi, je ne morem povedati o drugih.«

»Še vedno sem vidna, resnična in živa. / strast se še ni osula. / zardela od ljubljenja / vonjam cvetlični prah, ki lebdi na ramenih / upognjene trave.«

»Nikoli nisem sama, niti v temnem tunelu niti onkraj noči. Ker je z menoj in v meni pesem. In mi vladajo čustva.«

»Ni lahko biti edini pisan cvet / na vrtu belih rož. / vedno sama s seboj. / nenehno osredotočena na bistvo stvari …«

»Druga svetovna vojna je mater strašno zaznamovala. Njena generacija je bila nadčloveško pogumna in pokončna.«

»Akt sedečega dekleta z rokami, dvignjenimi v zatilje, najprej pritegne pozornost zaradi profesionalne izvedbe. Ne gre za dokončano delo, ampak za študijo, v kateri slikarka tudi ni imela ambicije do zaključne izvedbe. V slikarstvu Ivane Kobilce namreč ne poznamo likovno dokončanega ženskega ali moškega akta«

»Nešteto deklet, žena, zelo kakovostnih in v resnici uspešnih umetnic šele danes dobiva svoje mesto v umetnostni zgodovini.«

»Prihajamo v časovni okvir, ko odgovornost nastavljanja ogledala družbi prevzemajo ženske.«

»Akt sedečega dekleta z rokami, dvignjenimi v zatilje, najprej pritegne pozornost zaradi profesionalne izvedbe.«

»Ne gre za dokončano delo, ampak za študijo, pri kateri slikarka niti ni imela ambicije do zaključne izvedbe.«

»taka nedokončana dela v pomenu študije pri Kobilci redki primeri, saj jih doslej poznamo le v treh 'izvedbah', ki datirajo v leta pred prvo svetovno vojno«

»slika spada v nekoliko poznejši čas, verjetneje v 20. leta, za kar je najboljši kažipot nedokončani portret Otona Župančiča ali portret Ljubljanski meščan«

»V duhu, ne v načinu, to prav gotovo ne.«

»Stara prijateljstva, obziri na okus občinstva, na rentabiliteto paviljona, so zagrešili, da kaže sicer čedna fiziognomija te razstave nakremžene poteze.«

»Brezupna žalost na koncu poti, on samo cvetlice mala.«

»Mi Slovenci ne potrebujemo umetnosti.«

»Rodila se je kar tako sama iz sebe. Nikogar ni bilo pri njenem porodu, kot le sami umetniki.«

»In naša umetnost? Rodila se je kar tako sama iz sebe. Nikogar ni bilo pri njenem porodu, kot le sami umetniki.«